GIBALNI RAZVOJ OTROKA DO 3 LETA IZJEMNEGA POMENA

 

Potreba po gibanju in igri je temeljna otrokova potreba. Ob gibanju se otrok uči, sprosti, sooča z izzivi in se preizkuša.

Časi se spreminjajo in proste igre v naravi je čedalje manj. Kje so tisti časi, ko smo se z vrstniki podili okrog, se skrivali, se igrali »ravbarje in žandarje«, plezali po drevesih itd. Žal naši otroci skorajda nimajo te možnosti. Zato moramo starši poskrbeti za ciljno usmerjene gibalne spodbude glede na starost otroka.

Večina otrok uživa v gibanju, in se z veseljem vključuje v spontane in vodene športne dejavnosti, če jim le-to omogočimo oziroma jih pri tem vzpodbujamo. Zavedamo se, da današnji tempo življenja omejuje športno udejstvovanje staršev skupaj z otroki. Po službi ostane premalo časa za aktivno preživljanje prostega časa. Pa kljub vsemu se vse da, če se le organiziramo. Vaš čas, ki ga boste namenili otroku za ciljno usmerjeno telovadbo, bo vplival na njegov gibalni razvoj za celo življenje. Pri otroku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitivno vplivalo na razvoj motoričnih sposobnosti (hoja, tek, skakanje, poskakovanje, preskakovanje, plezanje, metanje) ter na razvoj finomotoričnih sposobnosti, ki jih otrok potrebuje za pisanje in risanje.

Če bo otrok obvladal svoje telo, če bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej gibalno dejaven, se bo prek tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna oziroma gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Kot so pokazale raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo dejavni, prej in lažje zapomnijo novo snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije. 

DSC 6095

Dejstva, ki potrjujejo kako starši dobro vplivate na gibalni razvoj svojih otrok:

 

Otroci športno aktivnih mater so 2-krat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov pa je na otroke še večji. Otroci aktivnih očetov so 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Otroci, ki imajo oba starša aktivna, so daleč najbolj aktivni (tudi do 6-krat bolj od otrok s športno neaktivnimi starši).

- Ukvarjanje s športom prinaša v družino veliko pozitivnih učinkov. Otroci pridobijo naslednje

sposobnosti: vztrajnost, discipliniranost, natančnost, samozaupanje, strpnost, potrpeţljivost,

- Starši imate zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Za predšolskega otroka je pomembna dejavnost skupaj s starši.

- Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez pomoči ne bi mogel.

- Otrok tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje.

- Postopoma postaja bolj spreten, močan hiter, vzdržljiv, vedno več gibalnih nalog opravi samostojno (starši pa mu po potrebi pomagate).

- Otrok se postopoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov.

- Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so zahtevnejša in potrebujejo večjo varnost. 

- Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj z otrokom, kar pomeni tudi za starše aktivno sprostitev.

- Starši med dejavnostjo vzpostavijo z otrokom pristen kontakt.

- Čas, ki ga starši preživijo skupaj z otrokom je prijetno, veselo doživetje, poglablja se čustvena povezanost med njima

- Starši začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka

- V družinah, kjer so vsi člani športno dejavni, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost, discipliniranost, natančnost zaupanje v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj.

DSC 6741

Zavedamo se, da je težko uskaladiti s hitrim tempom življenja, službo in drugimi obveznostmi in se ob tem posvetiti še kvalitetnemu preživljanju časa z vašimi otroci. Pa kljub vsemu vas poskušamo nagovoriti k temu, da ne zamahnete z roko, in rečete: »Saj smo tudi mi zrastli brez tovrstnih spodbud«. Mogoče ste vi imeli možnost izkoriščanja potenciala s plezanjem po drevesih in tekanjem po travnikih, kar marsikateremu otroku danes ni omogočeno. To obdobje je kratko a zelo pomembno za celo življenje! 

Pripomočke za zdrav razvoj otroka, ki jih uporabljamo tako v telovadnici, kot tudi za domačo uporabo dobite na TUKAJ.

Literatura: 

- Lesjak Skrt, B. (2008): Glasovi v gibanju in igri – Igrice za razvijanje glasov, ozvenjanje in slušno razlikovanje. Ljubljana: BRAVO – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

- Rajović, R. (2013): Mensa – NTC sistem učenja – IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija.

- Videmšek, M., Stančevič, B. (2011): Ulovimo prosti čas: Gibalna igra na prostem za otroka in starša. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

- Videmšek, M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

- Videmšek, M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003): Mali športnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

- Videmšek, M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj.

- Videmšek, M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport

- IVZ

- Videmšek in Pišot. ( 2007)